ONLINE REZERVACIJA

  • Takojšnja potrditev
  • 100% varno
  • Plačilo v hotelu
Izbor gostov/Promo šifra

Izberite število gostov

- +
 
- +
 

Za pravilen izračun vnesite starost otrok

-  
-  
-  
-  

Last minute ponudba: do 30% popusta + vključen zajtrk in večerja!

Kultura

 

Otoška civilizacija otoka Brač je zaznamovana s stoletno tradicijo rimskega načina vzgoje poljedelskih dobrin in renesančnim gradbeništvom, katerega umetnike je navdihovala otoška pokrajina in estetika. Tudi Vaš prihod sem, na jug, v vedrino in bistrost, prežeto z opojnimi vonji sredozemske in subtropske vegetacije, na otok kulture, pomeni pot do pravega doživetja.

Braški kamen

Že od antike se je v braških kamnolomih lomil kamen s katerim so se gradile znamenite zgradbe, v okolici pa je najbolj znana Dioklecijanova cesarska palača v Splitu.

Prava atrakcija na otoku so gomile neobdelanega kamna, zložene v zidove vzdolž poljskih poti, po nekaterih ocenah pa je v njih enaka količina kamenja, sicer res neobdelanega, kot ga je v egipčanskih piramidah s celotno prostornino približno 7 milijonov kubičnih metrov.

Kamne so stoletja zbirali pastirji in kmetje, da bi očistili kraška tla in ga tako spremenili v obdelovalne površine. S kultiviranjem tal otoka Brača je povezana tudi pomembna odredba iz obdobja beneške vladavine, ko se noben mladenič na Braču ni smel oženiti, če ni zasadil sto oljk.

Tudi najbolj znani dalmatinski renesančni gradbeniki in kiparji, kot so Juraj Dalmatinac, Andrija Alessi in Nikolaj Florentinec svoj ustvarjalni talent izživeli na braškem kamnu.

Tradicija gradnje s kamnom je postala neločljiv del identitete otoka Brača.

Srednjeveške cerkve

Od zgodnjeromanskih bazilik, nastalih na področju nekdanjih rimskih gospodarstev, do srednjeveških braških cerkvic skromnih dimenzij, so nastala naselja, vsako s svojo zgodbo o nastanku, razvoju in vključevanju v ritem sodobnosti.

Cerkve na otoku Braču:

  • Sv. Juraj na Bračuti (pri Pučišću)
  • Sv. Mihovil (jugovzodno od Gornjeg Humca)
  • Sv. Petar (nad Dolom)
  • Sv. Nikola (pri Sumartinu)
  • Sv. Martin (pri Bobovišću)
  • Sv. Mihovil (na hribu pri Dolu)
  • Sv. Nedjelja na Gradcu (Selca)
  • Gospa od Stomorice (pri Ložišću)

Braške fjere

Fjere se v krajih na otoku Braču odvijajo v poletnih mesecih in so izraz odnosa do kulturne in spomeniške dediščine otočanov.
Dan fjere zaznamuje liturgijsko slavje in svečana procesija skozi kraj, na koncu pa ljudska veselica.

Koledar za fjere:

  • 15. junij: Sv. Vid. Romanje na Vidovo goro
  • 24. junij: Sv. Ivan Svitnjak (Preskakuje se ogenj) Fjera v Povljih.
  • 29. junij: Sv. Peter in Pavao. Fjera v Supetru – Dan mesta Supetar in začetek Supetarskega kulturnega poletja, ki traja cel julij in avgust
  • 2. juli: Gospa Miraška. Fjera v Mircih; Pučiško kulturno poletje (julij, avgust)
  • 13. julij: Sv. Margarita. Fjera v Nerežišćih
  • 16. julij: Gospe iz Karmela. Fjera v Selcih, milna i Postira: Croatia Rediviva – vsehrvaški večer poezije
  • 26. julij: Sv. Ana. Fjera v Donjem Humcu.
  • 2. avgust: Gospa iz Angela. Fjera v Sumartinu
  • 5. avgust: Gospa iz Sniga. Fjera v Bolu
  • 15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja. Fjera v Splitski in v Blacah. Procesija v vseh krajih na otoku Braču, posebno romanje pa v Blaca prvo soboto po vele Gospe
  • 16. avgust: Sv. Roko. Fjera v Sutivanu
  • 18. avgust: Sv. Jelena. Fjera v Škripu.
  • 26. september: Sv. Juzma in Damjan. Fjera v Dračevici.
  • 30. september: Sv. Jeronim. Fjera v Pučišćih

Klapsko petje

Ta avtohtona in stara glasbena oblika obalnega področja Hrvaške je del stoletnega sredozemskega kulturnega okolja.

Klapska pesem se je začela oblikovati v drugi polovici 19. stoletja v času, ko so si posamezna naselja gradila identiteto obalnih mestec in je kmalu postala najbolj razširjena in najpopularnejša oblika glasbenega izražanja v obmorskem pasu na Hrvaškem.

Pesmi izvajajo skupine pevcev, t.i. klape, ki navdušujejo goste v večernih glasbeno-folklornih predstavah.

Najbolj znane klape otoka Brača so Boduli, Feštuni iz Postira, klapa Volat in ženski klapi Rusulica iz Pučišća in Mirula iz Selc ter bolska klapa Bracjera.